Srce in krvni obtok kot povezan sistem
Srčno-žilni oziroma kardiovaskularni sistem sestavljajo srce, kri in razvejana mreža krvnih žil. Njegova glavna naloga je dostava kisika in hranil do tkiv ter odnašanje ogljikovega dioksida in presnovnih odpadkov. S krvjo se prenašajo tudi hormoni, imunske celice, toplota in snovi, potrebne za strjevanje krvi. Ko govorimo o »cirkulaciji«, zato ne mislimo na eno samo bolezen, temveč na delovanje celotnega sistema.
Srce je mišična črpalka s štirimi votlinami. Desna stran prejema s kisikom revnejšo kri iz telesa in jo črpa v pljuča. Leva stran prejema oksigenirano kri iz pljuč in jo prek aorte pošilja v telo. Zaklopke usmerjajo tok krvi in preprečujejo vračanje. Za usklajeno krčenje skrbi električni prevodni sistem srca.
Arterije, vene in kapilare
Arterije večinoma prenašajo kri stran od srca. Njihove stene so debelejše in elastične, ker prenašajo višji tlak. Vene vračajo kri proti srcu; v nogah jim pri tem pomagajo zaklopke in mišična črpalka. Kapilare so najdrobnejše žile z zelo tanko steno, prek katere se med krvjo in tkivi izmenjujejo kisik, hranila, tekočina in odpadne snovi.
Težave se lahko pojavijo na različnih ravneh. Ateroskleroza prizadene predvsem arterije, venska insuficienca in krčne žile vene, motnje drobnega ožilja pa kapilare in majhne arteriole. Izraz »slaba cirkulacija« je zato preveč splošen, da bi pomenil diagnozo. Potrebno je ugotoviti, ali gre za arterijsko, vensko, srčno, nevrološko ali drugo težavo.
Kaj je krvni tlak?
Krvni tlak je sila, s katero kri pritiska na stene arterij. Zapisujemo ga z dvema številkama v milimetrih živega srebra. Sistolični tlak je višja vrednost in nastane, ko se srčna prekata skrčita. Diastolični tlak je nižja vrednost med sprostitvijo in polnjenjem srca.
Tlak se naravno spreminja glede na telesno dejavnost, stres, spanje, temperaturo, bolečino, kofein in čas dneva. Zato ena sama meritev ne zadošča za diagnozo. Mejne vrednosti se med smernicami lahko nekoliko razlikujejo, zdravnik pa upošteva ponovljene meritve, starost, spremljajoče bolezni in skupno srčno-žilno tveganje.
Kako pravilno merimo krvni tlak doma?
Uporabimo preverjen avtomatski merilnik z nadlahtno manšeto ustrezne velikosti. Pred meritvijo približno pet minut mirno sedimo. Hrbet naj bo podprt, stopala na tleh, noge neprekrižane, roka pa podprta v višini srca. Trideset minut pred meritvijo se izognemo kajenju, telesnemu naporu in večji količini kofeina. Med merjenjem ne govorimo.
Običajno opravimo dve meritvi v razmiku približno ene minute in vrednosti zapišemo. Koristne so meritve zjutraj in zvečer več dni, skladno z navodili zdravstvenega strokovnjaka. Zapestni merilniki so bolj občutljivi na položaj roke. Merilnik je smiselno občasno primerjati z napravo v ambulanti.
Visok krvni tlak oziroma hipertenzija
Hipertenzija pomeni trajno povišan krvni tlak. Pogosto ne povzroča simptomov, zato ji pravijo tudi tiha bolezen. Glavobol, omotica ali krvavitev iz nosu niso zanesljiv način prepoznavanja, saj jih mnogi ljudje s hipertenzijo nimajo, pojavijo pa se tudi pri normalnem tlaku.
Dolgotrajno povišan tlak poškoduje notranjo plast arterij, pospešuje aterosklerozo in povečuje obremenitev levega prekata. Sčasoma se poveča tveganje za srčni infarkt, možgansko kap, srčno popuščanje, kronično ledvično bolezen, okvaro mrežnice in kognitivne motnje.
Primarna in sekundarna hipertenzija
Pri večini odraslih gre za primarno hipertenzijo, ki se razvija postopno zaradi kombinacije dednosti, staranja, prehrane, telesne mase, gibanja in drugih vplivov. Sekundarna hipertenzija nastane kot posledica drugega stanja, na primer bolezni ledvic, motenj nadledvičnih ali ščitničnih hormonov, spalne apneje, zožitve ledvičnih arterij ali uporabe nekaterih zdravil in poživil.
Na sekundarni vzrok pomislimo zlasti pri zelo visokem tlaku v mladosti, nenadnem poslabšanju prej stabilnega tlaka ali odpornosti na več zdravil. Preiskave izbere zdravnik glede na anamnezo in ugotovitve pregleda.
Dejavniki tveganja, ki jih lahko spreminjamo
Pomembni dejavniki so kajenje, preveč soli, prehrana z veliko energijsko gostih in močno predelanih živil, prekomerna telesna masa, premalo gibanja, čezmerno uživanje alkohola, slab spanec ter dolgotrajen stres. Na tveganje vplivajo tudi starost, družinska obremenjenost in nekatere bolezni, ki jih ne moremo odpraviti, jih pa lahko spremljamo.
Prehranska sprememba ni en sam »čudežni« izdelek. Največ dokazov je za celoten vzorec prehrane z veliko zelenjave, sadja, stročnic, polnozrnatih žit in manj soli. Pri nekaterih bolnikih so potrebna zdravila tudi ob zelo zdravem življenjskem slogu. To ni neuspeh, temveč obvladovanje biološkega tveganja.
Ateroskleroza in koronarna bolezen
Ateroskleroza je proces, pri katerem se v steni arterij razvijajo obloge iz holesterola, vnetnih celic, veziva in kalcija. Žila se lahko postopno zoži, obloga pa lahko poči in sproži nastanek krvnega strdka. Če se to zgodi v koronarni arteriji, lahko nastane srčni infarkt; v arterijah možganov pa ishemična možganska kap.
Koronarna bolezen se lahko kaže s pritiskom ali stiskanjem v prsih ob naporu, težko sapo, zmanjšano zmogljivostjo ali neobičajno utrujenostjo. Pri ženskah, starejših in ljudeh s sladkorno boleznijo so simptomi lahko manj značilni. Odsotnost bolečine zato bolezni ne izključuje.
Periferna arterijska bolezen
Pri periferni arterijski bolezni so zožene arterije, najpogosteje v nogah. Značilna je bolečina ali krč v mečih, stegnih ali zadnjici med hojo, ki se v mirovanju umiri. Napredovala bolezen lahko povzroči bolečino v mirovanju, hladno stopalo, spremembo barve kože ali rane, ki se slabo celijo. Bolezen je pomemben znak razširjene ateroskleroze in zahteva oceno celotnega srčno-žilnega tveganja.
Venska cirkulacija in krčne žile
Pri kronični venski bolezni zaklopke v venah nog ne tesnijo dovolj, zato se kri zadržuje in tlak v venah narašča. Pojavijo se občutek težkih nog, otekanje gležnjev, srbenje, vidne krčne žile in kožne spremembe. Dolgotrajno lahko nastanejo venske razjede.
Gibanje, aktivacija mišic meč, uravnavanje telesne mase in po strokovni presoji kompresijske nogavice lahko zmanjšajo težave. Nenadna enostranska oteklina, bolečina in toplota noge lahko pomenijo globoko vensko trombozo. Če se pridružijo nenadna zadihanost, bolečina v prsih ali izkašljevanje krvi, je potrebna nujna pomoč zaradi možne pljučne embolije.
Kapilare in drobno ožilje
Vidne razširjene kapilare na obrazu ali nogah so lahko estetska sprememba, lahko pa spremljajo rozaceo, vensko bolezen, poškodbo zaradi sonca ali druga stanja. Drobno ožilje je pomembno tudi pri sladkorni bolezni, kjer dolgotrajno povišana glukoza lahko poškoduje žile v očeh, ledvicah in živčevju.
Pikčaste krvavitve, nenavadne modrice ali nenadno širjenje žilnih sprememb niso avtomatično »slaba cirkulacija«. Lahko so povezane z okužbo, vnetjem žil, motnjami trombocitov, zdravili ali drugimi vzroki, zato je pri novih ali obsežnih spremembah potreben pregled.
Srčna mišica, ritem in srčno popuščanje
Srčna mišica potrebuje stalno oskrbo s kisikom prek koronarnih arterij. Poškodujejo jo lahko infarkt, dolgotrajen visok tlak, vnetje, bolezni zaklopk, prirojene motnje ali toksini. Srčno popuščanje ne pomeni, da je srce prenehalo delovati, temveč da ne črpa ali se ne polni dovolj učinkovito za potrebe telesa.
Pogosti znaki so težka sapa pri naporu ali ležanju, otekanje nog, hitra utrudljivost, povečanje telesne mase zaradi zadrževanja tekočine in nočno prebujanje zaradi dušenja. Motnje ritma se lahko kažejo kot razbijanje srca, preskakovanje, omotica ali omedlevica. Omedlevica med naporom ali skupaj z bolečino v prsih zahteva hitro oceno.
Okrevanje po srčnem infarktu
Po infarktu je cilj preprečiti nov dogodek, obnoviti telesno zmogljivost in obvladati psihološke posledice. Zdravljenje pogosto vključuje zdravila proti strjevanju, za znižanje holesterola, krvnega tlaka in razbremenitev srca. Zdravil ni varno samovoljno ukiniti, tudi če se človek počuti dobro.
Kardiološka rehabilitacija združuje nadzorovano vadbo, izobraževanje, prehransko svetovanje, opuščanje kajenja in podporo pri stresu ali strahu. Vračanje k delu, spolnosti in športu je individualno. Vsako prehransko dopolnilo je treba preveriti zaradi možnih interakcij, posebej pri zdravilih proti strjevanju krvi.
Preiskave srca in ožilja
Osnovna ocena lahko vključuje merjenje krvnega tlaka, poslušanje srca, tipanje pulzov, krvne preiskave glukoze, maščob, delovanja ledvic in elektrolitov ter elektrokardiogram. Glede na težave sledijo ultrazvok srca, obremenitveno testiranje, dolgotrajno snemanje ritma, ultrazvok žil, gleženjski indeks, CT, magnetna resonanca ali katetrske preiskave.
Presejalne in diagnostične preiskave niso enake. Test je treba izbrati glede na simptome in verjetnost bolezni; več preiskav brez jasnega razloga ne pomeni nujno boljše medicine.
Kako dolgoročno varujemo srce in ožilje?
- ne kadimo in se izogibamo pasivnemu kajenju,
- redno se gibamo glede na zdravstveno stanje,
- večino časa izbiramo prehrano z veliko rastlinskih živil in manj soli,
- poznamo svoj krvni tlak, krvne maščobe in glukozo,
- zdravila jemljemo po navodilih,
- vzdržujemo zdrav spanec in obvladujemo stres,
- ob novih simptomih ne odlašamo s pregledom.
Prehranska dopolnila ne morejo nadomestiti zdravljenja hipertenzije, ateroskleroze, motenj ritma ali srčnega popuščanja. Tudi izraz »naravno« ne pomeni brez tveganja.
Kdaj takoj poklicati nujno medicinsko pomoč?
Takoj ukrepamo ob novi stiskajoči, pekoči ali težki bolečini v prsih, posebej če traja več minut ali se vrača, seva v roko, hrbet, vrat ali čeljust oziroma jo spremljajo težka sapa, slabost, hladen znoj ali izrazita oslabelost. Nujni so tudi znaki možganske kapi: nenadno povešen obraz, oslabelost ali odrevenelost ene strani telesa, moten govor, nenadna izguba vida, ravnotežja ali zelo hud glavobol.
Prav tako ne čakamo ob nenadni hudi zadihanosti, izkašljevanju krvi, omedlevici, modrikastih ustnicah ali nenadno hladni, bledi in boleči okončini. Pri nujnih stanjih ne vozimo sami, če je na voljo nujna medicinska pomoč.